Novica o napovedanem poseku vseh 222 dreves v najdaljšem lipovem drevoredu v Sloveniji pričakovano razburja. Mnogi oporekajo odločitvi občine Hoče - Slivnica, ki želi, kot smo prvi poročali, z evropskim sofinanciranjem drevored v celoti na novo zasaditi in v turistične namene tam vzpostaviti tematsko in pohodno pot. V spletni nabiralnik župana Marka Soršaka letijo protestni dopisi iz vse države, odprta je tudi spletna peticija za ohranitev drevoreda v Pivoli, ki je doslej zbrala tisoč podpisov.

Napovedan posek vznemirja tudi zato, ker je arboristka Tanja Grmovšek v svoji strokovni oceni za prednostno odstranitev predvidela le 27 dreves, še šest pa jih označila kot mejnih. Okoljski aktivisti in zainteresirana javnost protestirajo, zakaj se drevoreda raje ne pomladi, torej zamenja le kritična drevesa, in tako ohrani to znamenitost, ki je zavarovana kot naravna in kulturna dediščina.

Marko Soršak: Pomladitev ne bi odpravila problema
Občina pojasnjuje, kot smo poročali, da so drevesa poškodovana in delno odmrla, 37 jih tudi že manjka. Poleg okuženosti z belo omelo so v slabem stanju tudi zaradi intenzivne obdelave tamkajšnjih kmetijskih površin in vožnje težke mehanizacije v območju korenin, pa posipavanja ceste s soljo, občasnega velikega pretoka vode po obstoječih jarkih in močnega osončenja predvsem južne vrste dreves.
"Če bi zamenjali 50 dreves ali sto dreves, ne bi ničesar rešili, ker bi tudi nova drevesa hitro dobila belo omelo," se je na pomisleke odzval Marko Soršak. Nova zasaditev tudi omogoča, da lahko obe liniji dreves bolj odmaknejo od ceste in na ta način lipe deloma razbremenijo njenih negativnih vplivov. Ob tem župan poudarja, da so pri odločitvi o novi zasaditvi vseh dreves zgolj sledili stroki, izjava z občine pa je bila, da so jim odstranitev drevoreda in nadomestno saditev predlagali predstavniki zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter arboristka Tanja Grmovšek.

Tanja Grmovšek: Poseka nisem predlagala
A slednja te navedbe zanika. "Tega v strokovnem mnenju ne predlagam, prav tako nisem soglasodajalec v primeru sprejemanja končnih odločitev," nam je odgovorila. Nadaljnjih pojasnil ni želela podati, nas pa je usmerila na svojo arboristično oceno iz leta 2021, ki, kot je opozorila tudi sama, v primerjavi z ostalimi dokumenti v zvezi s tem projektom na spletni strani občine ni javno objavljena, nam pa je občina omogočila vpogled. V oceni arboristka meni, da bi bilo smiselno čim več obstoječih dreves ustrezno sanirati in ohranjati, dokler bo njihovo stanje in zagotavljanje varnosti zadovoljivo.
"Menim, da bi se s sočasno odstranitvijo in zamenjavo vseh dreves v lipovem drevoredu za dlje časa izgubilo vse kvalitete in funkcije, ki jih drevored že več kot 130 let prinaša na to lokacijo in jo s tem tudi zgodovinsko oblikuje in opredeljuje," je ocenila strokovnjakinja. Je pa spomnila, da je bil drevored z namenom odstranitve bele omele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v celoti obglavljen, kar je prispevalo k temu, da so lipe v Pivoli veliko hitreje propadale. Zajedavec se je na drevesa vrnil in je po popisu iz leta 2021 na 137 lipah, pri čemer vsaj 45 dreves več ni možno sanirati (od teh je 16 dreves že dano v kvoto za prednostno odstranitev).

Je pa zanimiv predlog arboristke, da se bolj poškodovana južna linija dreves v celoti odstrani in se jo na novo zasadi na drugi strani severne drevesne linije. S tem bi dosegli vsaj dvoje - ob glavni cesti, ki negativno vpliva na drevesa, bi tako bila le še ena linija dreves, medtem ko bi dvoredni drevored namesto ceste obdajal načrtovano sprehajalno pot. Predlog po besedah Soršaka ni bil upoštevan, ker med drugim ni bil skladen z zahtevami zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD).

Ne posamezno drevo, varuje se pojavnost v krajini
Strinjanje s posekom vseh dreves so v javnosti že izrazili na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je lastnica tamkajšnjih zemljišč, da je poseg smiseln, pritrjuje tudi zavod za varstvo narave. Kot je pojasnil Samo Jenčič iz mariborske enote zavoda, stanje pivolskega drevoreda spremljajo že dolgo, že leta 2010 so izdali strokovno mnenje, v katerem so privolili tudi v možnost poseka in nove zasaditve, vendar obnove tedaj ni bilo. "Takrat smo opravili pregled in oceno stanja. Spomnim se, da ni bilo nobeno drevo v res dobrem stanju. Bila so bolj ali manj dobra drevesa, drevesa, ki so se sušila in propadala ali jih sploh ni bilo, ampak so bile škrbine. Bil pa je tudi kup mladih dreves, ki so se sadila v nadomestnih saditvah, pa so se tudi prijela ena lepše, druga slabše. Stanje je bilo žalostno in že takrat smo se strinjali z obnovo drevoreda v celoti," nam je povedal Jenčič, ki je prav tako izpostavil, da ne njegov zavod, ne ZVKD, ne Tanja Grmovšek niso bili predlagatelji poseka vseh dreves.
Pivolski drevored je sicer zavarovan kot spomenik oblikovne narave, kar pomeni, da se ne varujejo njegovi posamezni osebki, pač pa bolj njegova pojavnost v krajini. "Drevoredi naj bi bili bolj ali manj uniformna linija dreves v krajini - drevesa, ki so iste vrste, starosti, velikosti. Ta slika drevoreda se je v Pivoli že zelo izgubila," je pojasnil sogovornik. Nova zasaditev bi pomenila, da bi bil, čeprav šele čez desetletja, v Pivoli spet krasen drevored. "Kar pa se iz obstoječega drevoreda ne da zagotoviti. Drevored je kot zobovje. Nekaj časa se da delati plombe, nadomeščati zobe, delati mostičke, enkrat pa je tako daleč, da je treba narediti protezo," je ponazoril Jenčič.

Možen je tudi referendum
Medtem pri ZVKD Maribor pojasnjujejo, da so doslej podali soglasje le za odstranitev označenih dreves, ker ta predstavljajo nevarnost za okolico, za ureditev tematske in pohodne poti ob drevoredu pa so izdali kulturnovarstvene pogoje. "Ker do danes nismo prejeli dokumentacije za izdajo kulturnovarstvenega soglasja, ZVKDS OE Maribor soglasja za posek vseh dreves ni izdal," so še javili.
Občina je načrtovala, da bo polovico drevoreda podrla že oktobra, a bodo 756.000 evrov vreden projekt, ki je pridobil 350 evropskih tisočakov, zaradi burnega odziva javnosti zamaknili. Po besedah župana Soršaka bodo najprej pripravili projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje, se še enkrat posvetovali s strokovnjaki, nato pa predvidoma novembra pripravili javno predstavitev in posvet z občani. Šele nato bodo objavili razpis za izbiro izvajalca. "Možen je tudi referendum, da ljudje odločijo, kaj bo z drevoredom," je povedal Soršak. Se pa lahko zgodi, da bo medobčinski inšpektorat že kmalu odredil sečnjo 27 najbolj kritičnih dreves, ker je bila podana anonimna prijava, da drevored ogroža varnost.