Po oceni strokovnjakov drevesa danes propadajo. Največkrat omenjeni razlog za to je bila razširitev vozišča v 90-tih letih 20. stoletja, piko na i pa je naredilo nestrokovni obrez dreves leta 1991. Kot pogost razlog za propadanje dreves mnogi omenjajo tudi neustrezno vzdrževanje, močno se je razrasla tudi bela omela, ki je niso redno odstranjevali.

Skupno šteje drevored 220 lip, ki so večinoma starejše od 150 let. Točnega podatka o letu zasaditve ni, gotovo pa je bil zasajen že na prehodu iz 18. v 19. stoletje, saj je to razvidno v Franciscejskem katastru iz leta 1824. Takrat sta na gradu Hompoš v Pivoli, ki sodi med najstarejše v Sloveniji, bivala grof in grofica Nugent. Drevored je povezoval grad Hompoš in cerkev sv. Jurija v Spodnjih Hočah. Poleg tega vemo, da so v času lastništva Karla Krištofa pl. Curti-Francinija v gradu zgradili grajsko cerkev sv. Petra, ki je leta 1740 postala hoška podružnica in so jo uporabljali tudi okoliški prebivalci.

Območje današnjega lipovega drevoreda je zavarovano pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot spomenik lokalnega pomena Pivola - Lipov drevored (EID 1-09274, vrtnoarhitekturna dediščina), pri Zavodu RS za varstvo narave pa kot območje naravne vrednote lokalnega pomena (Pivola - lipov drevored, ID 7125), kot spomenik oblikovane narave Pivola - Lipov drevored (ID 803, lokalni pomen), Drevesni park in lipov drevored na posestvu Pohorski dvor v Pivoli (ID 1659, zavarovano območje, državni pomen) in je del ekološko pomembnega območja (EPO) Razvanje (ID 46100).