LIPA

(Foto: Google Street)

Poleti daje drevored božansko senco. Kako dolgo še?

Datum: 1.10.2024 13:00:03 - Stran: VESNA

Obnova postopka

VESNA vložila zahtevo za obnovo postopka v projektu "Lipov drevored Pivola". Ugotovljeno je bilo več neresničnih argumentov ...

VESNA – zelena stranka je v okviru zastopanja javnega interesa, ko gre za vprašanja, ki zadevajo okolje, prostor in kakovost bivanja, vložila zahtevo za obnovo postopka v projektu “Lipov drevored Pivola”, s čimer želi opozoriti na morebitne neželene prakse in pozvati k strokovni izmenjavi mnenj, preden pride do nepopravljivih posledic. Na podlagi novih dejstev in dokazov, ki so jih preverili, v stranki VESNA zatrjujejo, da je bil prijavitelju, to je Občini Hoče – Slivnica, izdan pozitivni sklep za izvedbo projekta na podlagi več neresničnih podatkov v investicijskem programu.

A ne gre samo za reševanje dotičnega drevoreda, pač pa vseprisoten trend sekanja dreves v urbanih okoljih, ki na strani odločevalcev kaže na veliko pomanjkanje razumevanja funkcij dreves in zanikanje pomena kompetentnega načrtovanja in vzdrževanja dreves v urbanem okolju in v krajini.

Ključne ugotovljene nepravilnosti projekta se nanašajo na več napak pri finančni konstrukciji, ki ima za posledico prekomerno (neupravičeno) financiranje iz evropskih sredstev. Projektu lahko očitamo tudi nejasno projektno zasnovo, saj prihaja do različnih – nasprotujočih si – informacij o obsegu poseka. Ključna neskladnost pa je, da je prijavitelj v projekcijah prikazal samo javne koristi, ne pa tudi stroškov okoljske škode, ki bo nastala s posekom; pri tem ni bilo spoštovano načelo DNSH (da se ne škoduje bistveno).

Urša Zgojznik, sopredsednica VESNE: “V zadnjem času lahko na različnih koncih naše, trenutno še zelene države, spremljamo trend sekanja odraslih dreves v urbanih okoljih, kjer igrajo ključno vlogo pri blaženju posledic podnebne krize. Drevesa v naseljih in krajini so zaenkrat brez ustrezne sistemske zaščite in obravnave, kar povzroča nepovratno škodo in zbuja vse glasnejše kritike s strani lokalnega prebivalstva. Slovenski način obravnave dreves v urbanem okolju in krajini kaže na alarmantno stanje in je v velikem nasprotju z mednarodnimi priporočili za varstvo, načrtovanje in upravljanje urbanih dreves in zelenih površin v naseljih. Gre za generalno pomanjkanje razumevanja funkcij dreves pri odločevalcih, na popolno odsotnost sistemske ureditve in strokovno kompetentnega načrtovanja ter vzdrževanja dreves v urbanem okolju in v krajini. Od Vlade RS in Ministrstva za naravne vire in prostor zahtevamo, da nemudoma povabi strokovnjake s tega področja in predstavnike zainteresirane javnosti ter pristopi k pripravi zavezujočih smernic. Reševanje podobnih problemov ne more in ne sme biti predmet različnih praks odločanja brez upoštevanja skupnega interesa vseh Slovencev po ohranitvi zelenih površin in zdravega življenjskega okolja. Tako stanje povzroča oblikovanje desetine lokalnih iniciativ, ki se vsaka v svojem okolju bori z mlini na veter, namesto da bi Vlada RS prevzela odgovornost in na sistemski ravni sprejela zavezujoče smernice.”

Martina Belšak, civilna iniciativa: “Okoli tisoč metrov dolg lipov drevored v Pivoli je zavarovan kot kulturni spomenik oblikovne narave ter naravna vrednota. V okviru projekta izgradnje tematske poti ob drevoredu namerava občina Hoče – Slivnica ta drevored v celoti podreti, za to bo kot zeleni in trajnostni projekt, s katerim bo izboljšala turistično ponudbo, celo lahko pridobila sredstva EU za zelene in trajnostne projekte v turizmu, kar je popoln nesmisel. V luči podnebnih sprememb, vse hujših vremenskih nevšečnosti, bi s tem samo še prispevali k povečanim vetrovom na tem področju, sončni pripeki, osiromašenju in odmiranju živalskih in rastlinskih vrst. Celoten posek drevoreda po našem mnenju in tudi glede na strokovno mnenje arboristke ni potreben, saj se lahko drevesa ustrezno negujejo, dosadijo, načrtovana tematska ali kolesarska pot pa se lahko zgradi tudi ob drevoredu, kjer je zanjo dovolj prostora. Občino Hoče – Slivnica in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede pozivamo, da s svojimi viri in strokovnim znanjem kot lastnici ceste in drevoreda za oboje poskrbita in ju redno vzdržujeta, kakor jima je to zakonsko tudi naloženo.”

Žan Lovše, mag. ing. krajinske arhitekture: “Posek dreves je skrajni in torej zadnji ukrep, v primeru, ko drugačno posredovanje ni možno. Za odstranitev dreves pa morajo obstajati tehtni razlogi, ki jih morajo pojasniti ustrezni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, varstvom ali vzdrževanjem zelenih površin. Za blaženje podnebnih sprememb namreč ne bodo ključne zgolj nove zasaditve dreves in ostalih olesenelih rastlin, temveč bo še bolj ključen odnos do obstoječih zelenih sistemov, ki so jih sadili naši predhodniki. Ob ohranjanju in strokovni oskrbi odraslih dreves ne gre le za naravovarstvo, ampak tudi za izraz spoštovanja do lokalnega prostora in ljudi, ki so ta drevesa sadili.”

Ursa

Podpiram:	50 %		glasov: 1
Ne-podpiram:	50 %		glasov: 1